Sistematična krepitev javnega sistema
Močno in dostopno javno zdravstvo temelji na ljudeh – na zdravnikih, zdravstvenih delavkah in delavcih, ki vsak dan skrbijo za zdravje vseh prebivalk in prebivalcev. Zato je krepitev javne zdravstvene mreže ena ključnih prioritet aktualne vlade.
Javno zdravstvo kot temelj socialne države
Povečevanje števila zdravnikov v javnem sistemu ni statistika – je konkretna izboljšava za ljudi. Pomeni krajše poti do zdravstvene oskrbe, večjo varnost v nujnih primerih in manj odvisnosti od tržnih nihanj ter zasebnih interesov. Z dosledno krepitvijo javnega zdravstva država jasno sporoča: zdravje ni privilegij, temveč pravica. In javni zdravstveni sistem ostaja hrbtenica solidarne, dostopne in pravične družbe.
Dostojne pokojnine in varna starost
Pokojninski sistem v Sloveniji je javni, obvezen in temelji na medgeneracijski solidarnosti.
To pomeni, da današnje zaposlene generacije s plačevanjem prispevkov financirajo pokojnine tistih, ki so že upokojeni. Sistem ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki ga izvaja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).
Kaj to pomeni za ljudi?
Pokojnina postaja bolj povezana z letom dela in prispevki, kar spodbuja pravičnejše izračune.
Sistem je prilagojen staranju prebivalstva in težavam z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ.
Letna uskladitev zagotavlja, da pokojnine sledijo gospodarskemu dogajanju in življenjskim potrebam.
Pokojnina torej ni le statistični podatek, ampak temelj socialne varnosti, ki posameznikom omogoča dostojno starost in stabilno življenjsko okolje. Pravica do pokojnine je temelj socialne države – in spremembe v pokojninskem sistemu jih zavezujejo k temu, da jo ohranijo in razvijajo za vse generacije.
Klicni center 114 - za vprašanja glede pokojninske reforme
V klicnem centru 114 lahko dobite informacije in odgovore na vprašanja glede pokojninske reforme.
114 lahko pokličete vsak delovni dan - od ponedeljka do petka - med 8. in 16. uro.
Dostopna stanovanja – stabilna podpora našim družinam in mladim
Stanovanjska politika je temelj socialne stabilnosti in priložnosti za vse generacije. Dostop do kakovostnega in cenovno dostopnega bivanja je osnova za uspešno življenje ter stabilno družbo.
Kaj to pomeni za ljudi?
Za ljudi to pomeni konkreten in dolgoročen premik na področju bivanja. V naslednjih letih se bo zgradilo bistveno več javnih najemnih stanovanj, kar bo postopno zmanjšalo stanovanjski primanjkljaj in olajšalo dostop do primernega doma mladim, mladim družinam ter posameznikom in gospodinjstvom z nižjimi in srednjimi dohodki. Dostop do stanovanja ne bo več v tolikšni meri odvisen od tržnih nihanj, temveč od jasne in stabilne javne politike, ki daje prednost ljudem pred špekulacijo.
Hkrati to pomeni najemnine, ki ostajajo dostopnejše od tržnih in bolj predvidljive. Javni najemni fond omogoča večjo varnost najemnikov, manj negotovosti in ohranjanje subvencij za najranljivejše skupine. Stanovanje tako postaja temelj socialne varnosti, ne pa vir stalnega strahu pred podražitvami ali izgubo doma. To prispeva k večji finančni stabilnosti gospodinjstev in boljši kakovosti življenja.
Pomemben del tega premika je tudi okrepljena vloga Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki bo sistematično načrtoval in izvajal projekte ter povezoval državo, občine in druge lokalne akterje. Takšen pristop omogoča usklajen razvoj, hitrejše umeščanje projektov v prostor in učinkovitejšo rabo javnih sredstev. Z močnim in aktivnim javnim stanovanjskim sistemom država ustvarja pogoje, v katerih je dostojno bivanje dosegljivo širšemu krogu ljudi.
Z vlaganjem v javno stanovanjsko gradnjo vlagamo v socialno varnost, medgeneracijsko pravičnost in stabilno prihodnost. Dostopno stanovanje pomeni možnost za samostojno življenje, ustvarjanje družine in načrtovanje prihodnosti. Gre za jasno sporočilo, da je dom pravica, ne privilegij, in da je skrb za ljudi v središču javnih politik.
Nižje položnice za tiste, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo.
Starejše in njihove družine opravljajo eno najzahtevnejših življenjskih nalog — skrb za dostojno in varno bivanje v času, ko potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih.
Spoštovanje zahtevnega dela in življenjskih potreb
Dolgotrajna oskrba vključuje vrsto storitev — od pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih do zdravstvene nege in podpore za samostojno življenje. Gre za temeljno socialno pravico, ki ustvarja varnost in stabilnost v življenju tistih, ki so najbolj ranljivi. Sistem je zasnovan tako, da presega zgolj prispevek k stroškom — gradi celovit in dostojanstven življenjski prostor za starejše in vse, ki potrebujejo podporo.
Nižje položnice so rezultat premišljenega, sistemskega dela in jasne politične odločitve, da oskrba ni samo strošek, ampak družbena naložba v dostojno bivanje ljudi, ki so ustvarili naše skupnosti. S tem se pomeni več kot kratkoročna pomoč — pomeni bolj predvidljivo in pravično ureditev, ki prinaša trajne spremembe in stabilnost za vse, ki se soočajo z izzivi dolgotrajne oskrbe.
Višje plače za tiste, ki vzgajajo nove generacije.
Vzgojiteljice predšolskih otrok opravljajo eno najodgovornejših del v družbi.
V času aktualne vlade se je njihova povprečna bruto plača občutno zvišala, kar pomeni več spoštovanja, več varnosti in boljše pogoje za delo.
Vzgojiteljice predšolskih otrok imajo ključno vlogo pri razvoju družbe.
Njihovo delo zahteva znanje, potrpežljivost, odgovornost in srčnost. Njihovo delo je bilo dolgo časa finančno podcenjeno. V času vlade dr. Roberta Goloba se je to začelo spreminjati.
Povprečna bruto plača vzgojiteljice se je v zadnjih letih občutno zvišala in dosegla zgodovinsko visoko raven. To pomeni resničen premik v vrednotenju dela, ki oblikuje prihodnje generacije. Ključno je, da rast plač presega inflacijo, kar prinaša dejansko izboljšanje življenjskega standarda.
Povišanja niso bila enkratni ukrep, temveč del sistemskih sprememb v plačnem sistemu javnega sektorja. S tem se krepi stabilnost zaposlovanja, zmanjšuje negotovost in omogoča boljše pogoje za kakovostno delo v vrtcih po vsej Sloveniji.
Dvig plač vzgojiteljicam ni le finančna odločitev, temveč jasna vrednotna izbira. Je sporočilo, da družba ceni tiste, ki vsak dan skrbijo za varnost, razvoj in dobrobit otrok. Višje plače niso obljuba – so rezultat.
Višje plače za tiste, ki skrbijo za naše zdravje.
Medicinske sestre so nepogrešljiv del zdravstvenega sistema.
V času aktualne vlade se je njihova povprečna bruto plača občutno zvišala, kar pomeni več priznanja za zahtevno delo in večjo varnost za zaposlene.
Medicinske sestre so temelj delujočega zdravstvenega sistema.
Njihovo delo je zahtevno, odgovorno in pogosto poteka v najtežjih okoliščinah. Kljub temu je bilo dolga leta plačno neustrezno ovrednoteno. V času aktualne vlade se je to bistveno spremenilo.
Povprečna bruto plača medicinskih sester se je občutno zvišala in dosegla najvišje ravni doslej. Pomembno je, da rast presega inflacijo, kar pomeni resnično izboljšanje življenjskega standarda in večjo finančno varnost zaposlenih.
Povišanja plač so del širše reforme, ki krepi javno zdravstvo. Boljši plačni pogoji prispevajo k večji stabilnosti kadra, zmanjšujejo odhode in ustvarjajo boljše pogoje za delo v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in domovih za starejše.
Z vlaganjem v medicinske sestre vlagamo v kakovostno in dostopno zdravstvo za vse. Dvig plač je priznanje njihovemu znanju, predanosti in skrbi za ljudi v najranljivejših trenutkih. Višje plače pomenijo spoštovanje njihovega dela.
Več priznanja za delo ljudi.
Povprečna bruto plača v Sloveniji je dosegla zgodovinsko visoko raven.
Rast plač presega inflacijo, kar pomeni večjo kupno moč in boljši življenjski standard za zaposlene po vsej državi.
Višje plače so eden najbolj oprijemljivih pokazateljev, da država deluje v korist ljudi.
V zadnjih letih je povprečna bruto plača v Sloveniji zrasla z manj kot 1.900 evrov na več kot 2.500 evrov. To pomeni občutno izboljšanje življenjskega standarda in večjo varnost za zaposlene in njihove družine.
Ključno je, da rast plač presega rast življenjskih stroškov. Po obdobju visoke inflacije so se cene umirile, plače pa so se še naprej zviševale. Tako se krepi kupna moč, zmanjšuje negotovost in izboljšuje kakovost vsakdanjega življenja.
Posebno pozornost smo namenili poklicem, ki so temelj delujoče družbe. Učitelji in medicinske sestre so v času aktualne vlade dosegli bistveno višje dvige plač kot v preteklih mandatih. S tem vračamo spoštovanje delu, ki oblikuje prihodnje generacije in skrbi za zdravje ljudi.
Rast plač ni naključje. Temelji na stabilnem gospodarstvu, odgovornem upravljanju javnih financ in jasni usmeritvi, da mora razvoj države najprej koristiti ljudem. Višje plače niso obljuba – so rezultat.
Zaupanje, potrjeno v svetu. Močna boniteta Slovenije.
Mednarodne bonitetne agencije so Sloveniji v letih 2024 in 2025 zvišale ali potrdile visoke bonitetne ocene.
To potrjuje stabilne javne finance, odgovorno vodenje in zaupanje v dolgoročni razvoj države.
Zaupanje sveta je rezultat domačega reda.
Bonitetne ocene niso politične izjave, temveč neodvisna presoja finančne stabilnosti države. V zadnjih letih so vse ključne bonitetne agencije Sloveniji izboljšale ali potrdile visoke ocene, s čimer so potrdile pravilno smer vodenja javnih financ.
Agencije so kot ključne razloge izpostavile zniževanje razmerja med javnim dolgom in BDP, zmanjševanje proračunskega primanjkljaja ter stabilno gospodarsko rast. Slovenija je tako uvrščena med najbolj zaupanja vredne države v širši regiji, kar neposredno krepi njen mednarodni ugled.
Višja bonitetna ocena pomeni več kot le dober signal finančnim trgom. Pomeni nižje obresti pri zadolževanju, več razpoložljivih sredstev za razvoj ter večjo varnost v kriznih časih. To omogoča nadaljnja vlaganja v zdravstvo, stanovanja, znanje in ljudi.
Bonitete so dokaz, da je mogoče voditi državo odgovorno in hkrati socialno. Z uravnoteženimi javnimi financami, jasnimi prioritetami in dolgoročnim razmislekom gradimo stabilno sedanjost in trajno prihodnost.
